Zdaj govori glavna protagonistka

»Žal mi je, ampak ne bom poslušalka mostov. / … / Nočem se skrivati kot moja mama. Življenje hočem občutiti, ne pa gledati na ekranu.«

»Njen svet se deli na svet divjine (pod vodo in na zemlji) in svet knjig.«

»Nobenega ne more deliti z drugimi ljudmi, lahko se pogovarja o knjigah in potaplja z znanci, vendar tekste bere sama in pod gladino vsak zaznava pokrajino v svoji tišini.«

»Kajti nič, je Dunja spoznala, ah, kaj, je Dunja takrat začutila, je edini realni, edini mogoči seštevek ljubezni in groze.«

»Nič, je Dunja takrat začutila in se zmrazila, kot najzvestejši opis ... moje, tvoje, njihove, vaše ... ambivalence sveta.«